O projektu

Projekt FAIRCHAIN se odziva na vse večjo potrebo po temeljiti preobrazbi sedanjih prehrambnih sistemov z razvojem konkurenčnih alternativ v vmesnih členih prehrambne verige, prilagojenih malim in srednje velikim akterjem. Projekt FAIRCHAIN si zlasti prizadeva za: - spodbujati nastanek inovativnih vmesnih prehranskih vrednostnih verig, ki podpirajo širitev malih in srednje velikih akterjev, ki se soočajo z netrajnostnim konvencionalnim prevladujočim kmetijsko-prehranskim sistemom. To zahteva posebne tehnološke, organizacijske in družbene inovacije ter prilagoditve predpisov in politik, da se hrana na široko dostavlja na pravičen in trajnosten način. - Navdihniti in spodbuditi večje akterje, da zmanjšajo obseg konvencionalnih prehranskih vrednostnih verig ter bolje odgovorijo na naraščajočo potrebo potrošnikov po lokalnih, visokokakovostnih in varnih proizvodih. Nastanek vmesnih prehranskih vrednostnih verig naj bi izvajal pritisk na prevladujoče akterje in jih prisilil, da se uskladijo z najboljšimi praksami pri ponujanju priložnosti lokalnim dobaviteljem ter zagotavljanju pravične porazdelitve stroškov in koristi. Glavni cilj projekta FAIRCHAIN je testiranje, pilotno izvajanje in predstavitev nedavno razvitih tehnoloških, organizacijskih in družbenih inovacij, s čimer se bo dosegel prehod na raven tehnoločne zrelosti (TRL) 7 ter malim in srednje velikim akterjem omogočilo povečanje obsega in širitev proizvodnje cenovno dostopne hranljive hrane v konkurenčnih vmesnih prehranskih vrednostnih verigah. Projekt FAIRCHAIN se bo osredotočil na sektorja mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave, ki imata strateški gospodarski pomen v Evropi. Oba sektorja sta naklonjena vključevanju široke palete inovacij, ustrezata naraščajočemu povpraševanju potrošnikov po hranljivi in zdravi hrani ter se morata spoprijeti z izzivom trajnostne dostave pokvarljivih proizvodov potrošnikom. Projekt FAIRCHAIN bo upošteval celotno vrednostno verigo. Večji poudarek je na postopkih po žetvi kot na samem proizvodnem postopku, saj se neravnovesja moči, ki nastajajo v tržnih odnosih, pripisujejo predvsem vse večji koncentraciji v sektorjih predelave in maloprodaje v konvencionalnih verigah preskrbe s hrano.