Ekološko kmetijstvo za ohranjanje kakovosti vode? Primerjava treh značilnih primerov v Franciji in Nemčiji

Zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem kmetovskega izvora je v Evropi predmet strožje ureditve, ki danes vključuje obveznosti glede doseženih rezultatov, kar spodbuja mesta, da vplivajo na prakse kmetov v območjih, iz katerih se črpa voda. V tej raziskavi so na podlagi sekundarnih podatkov in neposrednih intervjujev z regionalnimi akterji analizirani načini sklepanja sporazumov med tremi občinami (München in Augsburg v Nemčiji, Lons-le-Saunier v Franciji) ter kmeti. Zlasti smo preučili vlogo spodbud za prehod na ekološko kmetijstvo v teh sporazumih in tako opredelili dejavnike, ki so sicer ugodni za njen razvoj, vendar niso nujno zadostni: sprva ekstenzivni proizvodni sistemi, strukturirane in povpraševalne ekološke verige, privlačne finančne spodbude, pomen posrednika za tehnično podporo ter vzpostavitev dialoga in sklenitev pogodb za dovolj dolgo obdobje.