Razmislek na podlagi prostorske analize o politikah podpore in širjenju ekološkega kmetijstva

Na podlagi treh študij o prostorski razporeditvi ekološkega kmetijstva (EK) v Franciji je naš cilj ponuditi podlage za razmislek o analizi ovir in spodbud za razvoj EK. Ovire obravnavamo v obliki treh kategorij tveganj – agronomskih, gospodarskih in moralnih –, ki zmanjšujejo pripravljenost posameznikov, da preidejo na ekološko kmetijstvo. Raziskava temelji na nacionalnih podatkovnih bazah o kmetijskih gospodarstvih, certificiranih leta 2010, ter o prejemnikih pomoči za prehod na ekološko kmetijstvo v obdobju med letoma 1993 in 2010. Čeprav ti podatki ne omogočajo analize motivacij na individualni ravni, pa zaradi svoje izčrpnosti ter upoštevanja različnih prostorskih in časovnih ravni ter uporabe niza orodij za eksplorativno prostorsko analizo in ekonometrične analize ponujajo izviren vpogled. Tukaj komentiramo glavne rezultate: opredelitev prostorske heterogenosti ekološkega kmetijstva, povezava med širjenjem ekološkega kmetijstva in dostopom do trgov ter značilnosti območij (agronomske, družbeno-ekonomske, institucionalne), ki povečujejo ali zmanjšujejo njihovo nagnjenost k gostovanju kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom. Ti rezultati predstavljajo podlago za razpravo o posledicah javnih politik, ki so usmerjene v odpravo ovir in spodbujanje razvoja ekološkega kmetijstva na vseh ozemljih, v skladu s cilji, določenimi na nacionalni ravni