Stročnice v Evropi 21. stoletja: kakšno vlogo imajo v sedanjih in prihodnjih kmetijskih in prehrambenih sistemih? Kakšni so novi izzivi za raziskave?

Intenziviranje kmetijstva, ki se je začelo v 50. letih prejšnjega stoletja, je na splošno privedlo do upada pridelave stročnic, ki danes predstavljajo manj kot 3 % glavnih pridelkov v Franciji in Evropi. Kljub temu imajo stročnice več prednosti: (i) kot vir rastlinskih beljakovin za prehrano ljudi ali živali, (ii) kot rastline, ki vežejo dušik iz zraka in so varčne z dušikovimi vložki, ter (iii) kot kulture za diverzifikacijo v sistemih pridelave. Analiza sistemov pridelave semenskih in krmnih stročnic v Franciji kaže, da različni dejavniki, ki zavirajo vključevanje teh kultur, izhajajo iz procesa »zaklepanja« prevladujočega družbeno-tehničnega kmetijskega sistema. Vendar bi stročnice lahko imele pomembno vlogo pri agroekološkem prehodu k bolj trajnostnim kmetijskim, prehranskim in energetskim sistemom. Ekonomski pristop, ki uporablja večplastni pristop teorije prehodov, je omogočil opredelitev poti za odprtje omejitev pri pridelavi stročnic. Na podlagi te analize so bile opredeljene štiri glavne skupine raziskovalnih vprašanj, ki zadevajo (i) analizo omejitev in opredelitev vzvodov za prehod k sistemom, ki vključujejo več stročnic, (ii) opredelitev novih in raznolikih trgov za stročnice v trajnostni prehranski verigi, (iii) oceno in izboljšanje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo stročnice na ravni pridelovalnih sistemov in ozemelj, ter (iv) optimizacijo pridelave stročnic v okviru celostnega pristopa k ekološki intenzifikaciji.