Nekaj primerov prednosti in omejitev selekcije s pomočjo markerjev pri krompirju

Selekcija s pomočjo markerjev (SAM) je mogoča le, če so molekularni markerji enostavni za uporabo in informativni. Pri krompirju, tetraploidni in heterozigotni vrsti, je SAM zaenkrat še precej slabo razvita. Naš pristop je bil, po eni strani, iskanje molekularnih markerjev, povezanih z zanimivimi lastnostmi, iz diploidnih populacij v segregaciji ter preizkušanje njihove prenosljivosti na tetraploidno raven, po drugi strani pa da smo preizkusili že objavljene molekularne markerje v različnih tetraploidnih genetskih virih. Izbrani modeli so bili odpornost proti škodljivcem (listna plesen, ki jo povzroča Phytophthora infestans, odpornost proti cistnim nematodam Globodera rostochiensis in G. pallida ter odpornost proti virusu Y) in vsebnost glikoalkaloidov v gomoljih. V primeru preprostega genetskega determinizma (kot v primeru gena Ry, ki prenaša odpornost proti virusu Y iz Solanum stoloniferum, ali gena R1 za odpornost proti listni plesni iz S. demissum) je bilo mogoče objavljene markerje potrditi v različnih genetskih zbirkah. Za gen H1, ki zagotavlja odpornost proti G. rostochiensis, se je marker, ki je bil na voljo v času projekta, v našem materialu izkazal za nepovezanega z odpornostjo, vendar so bili od takrat potrjeni drugi markerji. V primeru oligogenne odpornosti, ki jo ponazarja odpornost proti G. pallida, katere genetski determinizem je pod nadzorom dveh QTL-jev, je bila preizkušena prenosljivost štirih markerjev, ki omogočajo sledenje QTL-ju z močnim učinkom GpaVspl v različnih tetraploidnih genetskih bazah. Potrjena sta bila tudi dva markera, ki omogočata sledenje QTL-ja s šibkim učinkom GpaXIspl. Vsi markeri so bili posredovani strokovnim partnerjem, ki jih zdaj uporabljajo v različnih obsegih v svojih selekcijskih programih. Za poligenično določene lastnosti (odpornost proti listni plesni in vsebnost glikoalkaloidov) se trenutno zdi prezgodaj razmišljati o uporabi SAM.