Opis in optimizacija sistema registracije sort zimskega graha v letih 2007, 2008 in 2009

Namen študije je bil prilagoditi metodo diagnosticiranja omejevalnih dejavnikov, ki je bila razvita za pšenico, za grah, in sicer na podlagi registra klasičnih zimskih sort graha hr (ki se ne odzivajo na fotoperiodo) ter na novi mreži sort zimskega graha Hr, ki se odzivajo na fotoperiodo (in jih je mogoče posejati zgodnejše). Eden od ciljev je bil torej tudi razprava o oblikovanju te nove mreže. Za izračun opisnih spremenljivk nekaterih omejevalnih dejavnikov je bila potrebna uporaba že obstoječih ali v okviru študije razvitih agronomskih modelov, zlasti za oceno datuma doseganja nekaterih razvojnih stopenj (začetek cvetenja, začetek polnjenja semen), ter za opis omejevalnih dejavnikov, kot so zimski mraz, vodni stres, pomanjkanje dušika in pritisk ascochitoze. Diagnoze omejevalnih dejavnikov, izvedene na 4 kontrolnih sortah (3 vrste hr, 1 sorte tipa Hr) so omogočile pojasnitev 51 do 66 % variacij v pridelku s 3 do 6 omejevalnimi dejavniki ter 43 do 84 % variacij v pridelku beljakovin s 3 do 7 omejevalnimi dejavniki, kar je zelo podobno kot pri pridelku. Ugotovili smo prevladujoč vpliv askochitoze, visokih temperatur med začetkom cvetenja in začetkom polnjenja semen (ki imajo manj izrazit vpliv na donos beljakovin), suše in pomanjkanja sončnega sevanja v istem obdobju (ki imajo večji vpliv na donos beljakovin). Omejevalni dejavniki na začetku cikla (izguba rastlin, zamuda pri vzklitju ter v gorskem okolju zmrzal med začetkom cvetnega razvoja in začetkom cvetenja) so še posebej vplivali na zgodaj posejani zimski grah. Strukturiranje mreže Hr je bilo izvedeno ob upoštevanju 4 dejavnikov, ki omejujejo donos. Omogoča poudarjanje posebnosti nekaterih okolij in predlaga povečanje raznolikosti omejevalnih dejavnikov z izbiro novih lokacij ali s spremembami načina pridelave. Za povečanje te raznolikosti je zaželena tudi uporaba vsaj dveh kontrolnih sort.