Mikotoksini: kakšni so znanstveni napredki za boljše obvladovanje tveganj?

Eden od bistvenih dejavnikov sanitarne kakovosti žita je obvladovanje tveganja onesnaženja zrn z mikotoksini. Ti mikotoksini so povezani predvsem s prisotnostjo gliv iz rodov Aspergillus, Penicillium in Fusarium. Mikotoksini so izredno stabilne molekule, odporne na predelovalne postopke v prehrambni industriji, zato se nahajajo tudi v končnih izdelkih. V Evropi so mikotoksini, ki jih proizvaja Fusarium, oziroma fusariotoksini (in zlasti trichotecen tipa B) v središču pozornosti žitnih sektorjev zaradi njihove pogoste prisotnosti in številnih toksičnih učinkov, ki so z njimi povezani. Znaten napredek, dosežen v zadnjih letih, je omogočil identifikacijo in razvrstitev agronomskih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za onesnaženje žita. Vendar to znanje ni omogočilo opredelitve dovolj učinkovitih strategij za zagotovitev skladnosti z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, ki veljajo od leta 2006. Te strategije ne bo mogoče opredeliti brez poglobljenega poznavanja raznolikosti toksinogenih povzročiteljev, pa tudi mehanizmov nastajanja in uravnavanja biosinteze teh strupenih metabolitov. Z oblikovanjem novih kazalnikov, ki so bolj primerni (i) za spodbujanje razvoja agronomskih orodij za napovedovanje in/ali obvladovanje onesnaženja ter (ii) za omogočanje boljše ocene mikotoksičnega tveganja, povezanega s prisotnostjo fusaritoxinov, so študije, ki jih izvajajo različni laboratoriji INRA, namenjene reševanju gospodarskih, toksikoloških in tudi regulativnih izzivov, ki jih predstavljajo ti kontaminanti.