Trajno onesnaženje tal s klordekonom na Antilih: kako ga obvladati?

Klordekon, sintetični organoklorni insekticid, se je pred letom 1993 uporabljal na bananovih plantažah na Antilih. Vendar še vedno onesnažuje vodne vire, nekatere živilske proizvode in vodne organizme. Kmetijska raziskava se je že zelo zgodaj lotila reševanja vprašanj, povezanih z obvladovanjem te krize: Kje so onesnažena tla? Ali gre za trajno onesnaženje? Molekula je slabo mobilna. Karte tveganj, ki temeljijo na retrospektivni rabi tal v bananih nasadih, kažejo, da je na Gvadelupi onesnažena 1/5 kmetijskih površin, na Martiniku pa 2/5. Tla, bogata z organsko snovjo, močno zadržujejo klordekon. V prezračenih tleh se ne razgrajuje, razgradijo ga lahko le pronikajoče vode. Zato je njegova obstojnost dolga, od enega do nekaj stoletij, odvisno od tal. Umetno razstrupevanje trenutno ni izvedljivo. Zato je treba to onesnaženje ustrezno obvladovati. Da bi zmanjšali izpostavljenost prebivalstva in onesnaženost živil, morajo kmetje uporabljati sisteme pridelave in reje, ki so združljivi z vsebnostjo klordekona v tleh, ki so ostala rodovitna. Na voljo je orodje, ki upošteva stopnjo onesnaženosti parcele in onesnaženost pridelkov: nekateri so zelo onesnaženi (gumbasti pridelki), drugi pa neoporečni (plodovi dreves, banane, ananas, paradižnik, …).