Pretekli in sedanji gospodarski pomen stročnic: zgodovinska vloga v kolobarjenju in dejavniki razvoja

Krma in semenske stročnice so imele pomembno zgodovinsko vlogo pri nastanku kmetijstva. Od 50. let 20. stoletja je skupni učinek intenziviranja živinoreje (podprtega z obsežnim uvozom soje v Evropo), in evropske politične podpore pridelavi žit in oljnic (podprte z obsežno proizvodnjo dušikovih gnojil, pridobljenih iz uvoženih fosilnih goriv) zmanjšal delež stročnic v francoskem in evropskem kmetijstvu. Danes naraščajo družbeno-gospodarska pričakovanja glede (i) bolj trajnostnih sistemov rastlinske in živalske proizvodnje, ki upoštevajo stroške vložkov in vplive na okolje, ter (ii) sledljivosti in varnosti hrane, ki jo uživamo. Ta nov kontekst je ugoden za razvoj stročnic, ki (i) pridelovalcem ponujajo prednost zmožnosti vezave atmosferskega dušika prek simbioze z rizobijskimi bakterijami ter dobro tehnično vključljivost v različne sisteme pridelave, in (ii) za ljudi ali živali prednost v obliki proizvodnje beljakovin z dobro prehransko vrednostjo. Ta razvoj, ki bo prispeval k večji samozadostnosti EU pri virih beljakovin, bo zahteval tesno sodelovanje političnih odločevalcev z akterji v verigi in predstavniki civilne družbe.