Delavnice za oblikovanje sistemov pridelave, namenjene razvoju, ocenjevanju in prepoznavanju obetavnih prototipov

Namen oblikovalskih delavnic je razviti inovativne kmetijske sisteme (SdCi) za doseganje novih ciljev, usmerjenih v nastajajoče izzive, ter nato vnaprej oceniti njihovo učinkovitost glede na prednostne naloge kmetov, kmetijskih verig in družbe. Gre torej za oceno tistih, ki so obetavni, in morebitno pripravo njihove kratko- ali srednjeročne uvedbe na polju

Prvi korak je osredotočiti se na majhno število preprostih ciljev in pri načrtovanju natančno opredeliti želeni rezultati. Skupina nato naredi popis razpoložljivih tehnik in oblikuje SdCi tako s kombinacijo obstoječih tehnik in kultur kot tudi z uvedbo novih tehnik in kultur. Najprej opiše sistem pridelave v njegovih osnovnih načelih, nato pa glede na ukrepe in verjetne tehnične rezultate v vsakem od lokalnih kontekstov. Opis tega praktično izvajanega sistema nato omogoča izvedbo predhodne ocene SdCi za izbor najučinkovitejšega(-ih) SdCi glede na pričakovanja: opredelitev gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov (na primer s pomočjo orodja CRITER) s posebnim poudarkom na merilih, ki ustrezajo ciljnim rezultatom ob zasnovi, ter oceno splošne trajnosti sistemov SdCi z združevanjem meril glede na preference zainteresiranih strani (na primer s pomočjo orodja MASC).

Za uspešno izvedbo postopka zasnove sta sestava skupine in organizacija delavnice ključnega pomena. Opredeljenih je bilo pet vlog: moderator, strokovnjak za raziskovalno znanje, strokovnjak za lokalno znanje, vodja sprememb in izvajalec ocenjevanja. Če so delavnice uspešne, omogočajo ne le raziskovanje in prepoznavanje obetavnih sistemov pridelave, temveč tudi organizacijo in izmenjavo znanja ter vrednotenje in razvoj kompetenc.