Selekcija s pomočjo markerjev (SAM) pri sadnih drevesih: obetaven pristop v službi sortne inovativnosti

Pri sadnih drevesih se klasična selekcija sooča s številnimi omejitvami, ki močno upočasnjujejo razvoj in uvedbo novih sort. Metode selekcije so pogosto empirične, kar je posledica pomanjkljivega poznavanja vpletenih genetskih dejavnikov, h katerim se dodaja še vpliv okolja. Zato se je med selektorji pojavilo močno povpraševanje po novih orodjih, ki bi omogočala hitrejšo selekcijo. V zadnjih desetih letih je pomemben razvoj molekularne biologije pri trajnicah, zlasti pa razvoj genetskega kartiranja in tehnik za analizo kvantitativnih znakov, omogočil razvoj novega pristopa: selekcije s pomočjo markerjev ali SAM. Ta pristop temelji na predhodnih raziskavah in tehnikah, ki omogočajo visokopretočno genotipizacijo velikega števila posameznikov. Že se uporablja za značilnosti z enostavno dedljivostjo v več programih selekcije sort, zlasti pri breskev. Čeprav sta njegov razvoj in izvajanje bolj zapletena, kadar gre za značilnosti s kvantitativnim učinkom ali kadar želimo združiti več zanimivih značilnosti, omogoča ta pristop resnično izboljšanje klasične selekcije. SAM se zato zdi obetaven pristop za sortne inovacije pri sadnih drevesih.