Jablana in njeni škodljivci – Dinamični in strukturni elementi zgradbe drevesa vplivajo na dinamiko napada in okužbe

V okviru raziskav o trajni odpornosti jablane proti škodljivcem smo se osredotočili na oidij (Podosphaera leucotricha (Ell. et Ev.) Salmon) in sivo listno uš (Dysaphis plantaginea (Passerini)). Nadzor nad tema dvema škodljivcema je v sadovnjakih namreč nujen za ohranjanje kakovostne pridelave. Preučevali smo vpliv dveh komponent drevesne arhitekture na dveh sortah iz selekcijskih programov INRA, »Pitchounette« in »Ariane«. Prva je dinamika rasti poganjka, predvsem v povezavi z občutljivostjo listov, ki je verjetno povezana s trofičnim vidikom (privlačnost listov za listno uš) in/ali z razvojem ontogenetske odpornosti v listu, katerega faza razširitve je zaključena (oidium). Drugi dejavnik je struktura veje, ki vpliva na njeno naselitev s sivim listnim ušem. Naši rezultati potrjujejo razliko v občutljivosti na škodljivce, ki se na splošno ugotavlja med obema preučevanima sortama (»Pitchounette« je manj občutljiva kot »Ariane«). Na splošno obdelava drevesa le malo vpliva na epidemiologijo oidija, medtem ko znatno spreminja napad pepelnate uši. Pri oidiju potrjujemo pomen ontogene odpornosti listov: mladi listi so bolj občutljivi na sekundarne okužbe kot starejši listi. Pri pepelnati uši je vrstni red razvejanja, ki je pozitivno koreliran s številom presečišč med dvema sosednjima rastnima točkama, pomemben dejavnik za razlago znatnega vpliva oblike drevesa na dinamiko okužbe. Sklepno ta študija potrjuje temeljno vlogo genetske selekcije pri iskanju sort, ki so manj občutljive ali odporne na škodljivce. Obdelava drevesa je eden od elementov, ki lahko delno vpliva na dinamiko napada in okužbe s škodljivci