Samotna čebela Osmia bicornis: medsebojni vplivi agrokemikalij in patogenov

Študija preučuje skupne učinke pesticida flupiradifurona (Sivanto™) in patogena *Crithidia mellificae* na samotno čebelo *Osmia bicornis* v obdobju 31 dni od 6. junija do 7. julija 2021. Čebelam so vbrizgali 20.000 celic *C. mellificae* ali lažni inokulum, 15. junija pa so nanesli flupiradifuron v odmerku 205 g aktivne snovi na hektar. Z vsakodnevnim video nadzorom s programsko opremo BeeTracker so spremljali gnezditveno aktivnost, pri čemer je bilo 29 % celic z zalego dodeljenih s programsko opremo, preostanek pa ocenjen ročno. Med 11. in 21. dnem je bilo zabeleženih skupno 1.667 izletov za nabiranje hrane. Marca 2022 so ocenili vsebino, spol in razvoj celic z zalego. Statistična analiza v programu RStudio je pokazala znatno višjo umrljivost pri okuženih čebelah v pogojih stradanja, zmanjšan uspeh pri ustanavljanju gnezda pri okuženih čebelah (statistično neznačilno) ter podaljšano trajanje letenja pri okuženih čebelah po škropitvi. Vse okužene čebele so pokazale visoke titere *C. mellificae*, kar potrjuje okužbo. Okužene čebele so pred škropitvijo opravile manj poskusov sondiranja, po škropitvi pa ni bilo statistično pomembnih razlik. Kaplan-Meyerjeve krivulje preživetja so pokazale izrazite razlike med okuženimi in neokuženimi čebelami ter med čebelami, izpostavljenimi flupiradifuronu, in kontrolnimi čebelami. Študija je ugotovila mejne negativne učinke *C. mellificae* na preživetje, nobene aditivne interakcije s flupiradifuronom ter dokaze o toleranci pod določenimi pogoji. Skupaj je bilo zgrajenih 1.721 celic za zalego, od katerih je bilo 42 % zgrajenih do 10. dneva. Proizvodnja celic je bila pozitivno korelirana z življenjsko dobo samic, samice, okužene izključno z virusom, pa so zgradile manj celic. Preživetje potomcev je bilo zmerno v vseh poskusnih skupinah (5,1–10,3 %), pri čemer je bilo razmerje med spoloma 15,2 % v korist samic. V razpravi je opozorjeno na neenako razmnoževanje virusnega patogena pri injiciranju v primerjavi s prevalenco v naravi, *C. mellificae* pa je izpostavljen kot zanesljiv modelni patogen zaradi visoke uspešnosti okužbe pri vrstah *Osmia*. Povzročitelj se je do 11. dneva povečal na najvišjo raven in ostal visok do 21. dneva, pri čemer nanj nista vplivala niti flupiradifuron niti glifosat. V polterenskih pogojih je okužba zmanjšala preživetje, vendar pri poskusih s kombiniranimi stresnimi dejavniki ni bil opazen noben pomemben vpliv. Študija ugotavlja, da ima *C. mellificae* omejene stroške prilagodljivosti in da ni sinergističnega delovanja s flupiradifuronom, kar kaže na odpornost pri *Osmia bicornis*. Zahvale vključujejo tehnično podporo Univerze Martina Luthra in svetovanje s strani Agroscope Reckenholz. Širši kontekst vključuje raziskave o interakcijah med agrokemikalijami in patogeni pri samotarskih čebelah, vključno z eksperimentalnimi okužbami čmrljev z virusi medonosnih čebel, razširjenostjo dveh genotipov *C. mellificae* pri medonosnih čebelah ter vplivi *Apicystis bombi* na *Osmia bicornis*. Dolgotrajna izpostavljenost flupiradifuronu slabi vedenje in preživetje medonosnih čebel. Obravnavana sta tudi filtriranje sevov in dinamika prenosa pri mešanih okužbah. Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je izvedla oceno ekološkega tveganja za flupiradifuron, pregledani pa so tudi standardni laboratorijski protokoli za vzdrževanje *Apis mellifera*.