Potencial ostankov vodne leče in spiruline za pridobivanje bioplina kot obnovljivega vira energije

Potencial za pridobivanje bioplina iz biomase vodne leče in spiruline je ocenjen v poročilu iz leta 2018, ki sta ga pripravila Coudron Carl (INAGRO) in Devlamynck Reindert (Ugent & INAGRO). Vodna leča kaže potencial za proizvodnjo bioplina v višini 40,1 Nm³/tono z 57 % metana, kar prinaša 86,1 kWh električne energije in 99,6 kWh toplote na tono. Ostanki po ekstrakciji beljakovin imajo višji potencial – 43,9 oziroma 38,8 Nm³/tono – in proizvajajo 90,6–108,2 kWh električne energije na tono. Visoki donosi (7,3–9,2 tone/ha suhe snovi) prinašajo 3336–4204 Nm³/ha bioplina, kar ustreza 6,7–8,4 MWh električne energije/ha letno. Ostanki spiruline po ekstrakciji fikocianina imajo potencial za proizvodnjo bioplina v višini 253 Nm³/tono, kar znatno presega ostanke prašičjega (72) in piščančjega gnoja (64). Ostanki vsebujejo 50 % beljakovin in 84 % organske snovi, zaradi česar so primerni za proizvodnjo bioplina ali kot visokokakovostni vir beljakovin. Anaerobna predelava ostankov vodne leče in spiruline podpira cilje na področju obnovljive energije in krožnega gospodarstva v Flandriji in na Nizozemskem v okviru projekta Interreg V De Blauwe Keten.