Fenotipska in genotipska karakterizacija ter analiza korelacij pri vzorčnem nizu raznolikosti graha (Pisum sativum L.)

Opravili smo fenotipsko in genotipsko karakterizacijo, da bi ocenili dedljivost, variabilnost in stabilnost pridelka semen genotipov graha, ki se uporabljajo v selekciji za povečanje površine pridelave graha. V letih 2019 in 2020 sta bila v Srbiji in Belgiji z uporabo razširjenega blokovnega načrta preučena evropska raznolikostna skupina graha, vključno z genotipi iz Severne Amerike, Azije in Avstralije, ki so jo sestavljale sorte, selekcijske linije, grah in avtohtone sorte. Najvišja dedljivost je bila pri masi tisoč semen; najvišji koeficient variacije pa pri pridelku semen. Najvišja pozitivna korelacija je bila med številom semen na rastlino in številom strokov na rastlino; najvišja negativna korelacija pa med pridelkom semen in vsebnostjo beljakovin. Hierarhično združevanje v skupine je ločilo genski material graha glede na uporabo in vrsto. Različne skupine avtohtonih sort, selekcijskih linij in sort, pa tudi krmnih vrst ter vrtnega in suhega graha, ki so bile določene z analizo glavnih komponent, potrjujejo, da je prišlo do očitnega zmanjšanja podobnosti med genotipi, kar je mogoče pojasniti z njihovimi različnimi nameni. Pri vzreji graha se je treba pri izbiri visokodonosnih genotipov osredotočiti na lastnosti z dosledno dedljivostjo in pozitivnim učinkom na pridelek semen ter na omogočanje širše uporabe graha v različnih kmetijskih proizvodnih sistemih.