Upravljanje z dušikom pri grahu in potrebe po hranilih

Pridelava graha zahteva natančno upravljanje z dušikom, pri čemer so poskusi (2019–2021) pokazali, da pri vnosih dušika od 0 do 200 kg/ha ni bilo opaznih razlik v pridelku. Fosfor in kalij sta ključna za razvoj korenin, odpornost proti boleznim in kakovost shranjevanja, pri čemer so optimalne vrednosti odvisne od vrste tal in vsebnosti fosforja (20–75 kg P₂O₅/ha). Bor spodbuja nastajanje zrn, apno pa izboljša zadrževanje vlage in razpoložljivost hranil. Razdeljeno gnojenje, prilagojeno rastnim fazam ter specifični kapaciteti zadrževanja kationov (CEC) in vsebnosti gline ter humusa v tleh, izboljša učinkovitost izkoriščanja hranil. Poskusi v manjšem obsegu so bistveni za ocenjevanje novih gnojil, dolgoročno spremljanje pa je ključno za oceno pridelka in kakovosti. Prekomerno gnojenje z dušikom ne prinaša koristi za pridelek in povečuje tveganje za zgodnje poškodbe zaradi soli. Priporočila morajo biti prilagojena talnim razmeram in zgodovini pridelave.