Litovska bioekonomija: ključni statistični podatki in trendi 2010–2020

Leta 2020 je litovska bioekonomija prispevala 4,2 milijarde evrov dodane vrednosti, 12,9 milijarde evrov prometa in zagotovila 174.000 delovnih mest. Delež tega sektorja v BDP se je med letoma 2010 in 2020 povečal s 6,8 % na 8,4 %. Ključni dejavniki rasti sta bila električna energija iz biomas in bioplin, medtem ko so pri prometu vodili lesni izdelki in pohištvo. Industrije hrane, pijač in tobaka, kmetijstva ter lesa in pohištva so prispevale 76 % prometa in 80 % dodane vrednosti. Poraba biomase se je več kot podvojila, in sicer s 17,3 na 30,1 Mt (2000–2022), pri čemer biomasa predstavlja približno 1/3 domačih surovin in več kot 1/3 izvoza. Litva je samozadostna pri biomasi, saj jo pridobi za 25 % več, kot jo porabi, čeprav se odvisnost od uvoza povečuje. Kmetijstvo zagotavlja približno 80 % biomase, sledita gozdarstvo (20 %) in ribištvo (<1 %). Z 3,4 Mha kmetijskih površin (52 %), 2,1 Mha gozdov (33 %) in 0,3 Mha celinskih voda je več kot 90 % ozemlja države potencialno primernih za pridobivanje biomase. Skoraj polovica nacionalnih rastlinskih in živalskih odpadkov izvira iz kmetijstva in gozdarstva, pri čemer se približno 75 % ponovno uporabi na kraju samem. Le 10–15 % ostankov sečnje se predeluje v biogoriva in bioplin.