Akvakultura v EU: stanje, trendi in izzivi na področju trajnosti

Akvakultura v EU je leta 2020 ustvarila 3,9 milijarde evrov prometa in zagotovila 57.000 delovnih mest v 14.000 podjetjih, pri čemer je 67 % proizvodnje prišlo iz Francije, Grčije, Španije in Italije. Prevladujejo školjke, sledijo jim morske in sladkovodne ribe, vključno z morskimi školjkami, postrvmi, ostrigami in brancinom. Ključni izzivi na področju trajnosti vključujejo odpornost proti protimikrobnim sredstvom, odvisnost od ribje moke (ena tretjina svetovnega ulova divjih rib) in vplivi na okolje. V okviru Evropskega zelenega dogovora in skupne ribiške politike se sektor spodbuja kot nizkoogljični vir beljakovin, pri čemer so prednostne naloge alternativna krma (mikroalge, krma na osnovi žuželk), sistemi z recirkulacijo (RAS), integrirana multitrofična akvakultura (IMTA), spremljanje z umetno inteligenco in genomika. Financiranje EU in pobude, kot je konzorcij BioRural, podpirajo inovacije, reformo predpisov ter prilagodljive in trajnostne prakse za odpornost prehranskega sistema.