Prakse agrogozdarskega vinogradništva za podnebno odpornost v Sredozemlju

Vključevanje dreves in grmovnic v sredozemske vinograde povečuje odpornost na podnebne spremembe, izboljšuje zdravje tal in spodbuja biotsko raznovrstnost. Agrogozdarski sistemi zmanjšujejo erozijo, ohranjajo vodo in zmanjšujejo potrebe po namakanju. Drevesa, kot so oljke, borovci in hrasti, vežejo ogljik, zmanjšujejo tveganje za požare in ščitijo vinsko trto pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. Koreninski sistemi izboljšujejo pronicanje vode, naravno zatiranje škodljivcev pa zmanjšuje uporabo kemikalij. Te prakse prispevajo k višji kakovosti grozdja, nižji vsebnosti alkohola in večji biološki raznovrstnosti. Med gospodarske koristi sodi tudi diverzificiran prihodek od oreškov ali sadja. Uspešni modeli, kot je Domaine Valet v Franciji, kažejo, da je ekološka proizvodnja vina izvedljiva. Pobude EU, kot sta VINES-CLIV in subvencije v okviru skupne kmetijske politike (CAP), spodbujajo uvajanje teh praks, pri čemer jih podpirajo digitalna orodja in raziskave. Med ovire spadajo pomanjkanje znanja in regulativne ovire. Širjenje teh praks zahteva usposabljanje kmetov, usklajevanje politik in sodelovanje zainteresiranih strani. Agrogozdarstvo ponuja trajnostno prihodnost za sredozemsko vinogradništvo.