Pristop k izobraževalnemu modelu za gorske skupnosti

Projekt je v izobraževanje vnesel inovativen pristop, saj je združil globoko osebno povezanost kmetov z gorskim območjem (srcem) s strokovnim znanjem. To sodelovanje je obema skupinam pomagalo bolje razumeti naravno in kulturno dediščino območja. Projekt je s vključevanjem širše podeželske skupnosti spodbudil skupno odgovornost za zaščito in ohranjanje zemlje. Ta kolektivna odgovornost predstavlja trdne temelje za prihodnje pozitivne rezultate. Med projektom je bilo uvedeno več preizkušenih inovacij: i) diskusijske skupine so spodbujale skupno učenje; ii) gorska območja so služila kot učilnice, kjer so se udeleženci učili z delom; iii) učenje je vključevalo vplive geologije, podnebja, narave in človeške dejavnosti; iv) projekt se je izogibal ozki usmerjenosti in je namesto tega upošteval celoten sistem; v) vključevanje skupnosti je bilo ključni element. Kmetje so dokumentirali svoje spomine na odraščanje in delo na gorskih območjih ter svoje sedanje prakse upravljanja čred. Pomemben rezultat je bila močna povezanost kmetov z zemljo, ki se prenaša iz generacije v generacijo (srce). Mnogi so izrazili občutek izgube, saj tradicija družin, ki skupaj upravljajo ovčje črede, izginja. Kmetje so s strokovnjaki delili tudi svoje znanje o oblikah gorskih območij, imenih krajev, potokih, jezerih in spomenikih. Ta izmenjava je privedla do živahne učne izkušnje. Strokovnjaki so na primer pojasnili, kako je geologija oblikovala pokrajino, na zemljevid dodali nova imena krajev in pomagali razlikovati med arheološkimi in naravnimi značilnostmi. Razprave o izboljšanju habitatov so ustvarile še en skupni učni trenutek, v katerem so kmetje bolje razumeli, kako njihovo upravljanje čred vpliva na habitate, medtem ko so ekologisti spoznali praktične izzive, s katerimi se soočajo kmetje (um). Vključevanje skupnosti je spodbudilo občutek ponosa na zemljo in okrepilo temelje za doseganje dolgoročnih koristi za vse vpletene.