Možnosti razvoja agrivoltaike na kmetijskih površinah v Evropi

Agrivoltaične naprave, postavljene nad obdelovalnimi površinami, omogočajo prilagodljiv razmik med vrstami, da se zadovoljijo svetlobne potrebe pridelkov. Optimalni koeficient pokritosti tal (GCR) se razlikuje glede na lokacijo, sončno obsevanje in vrsto pridelka. Pridelki, ki so tolerantni na senco ali jo celo potrebujejo, omogočajo višje vrednosti GCR, zlasti v regijah z visokim sončnim obsevanjem, kot je južna Evropa. V severni Evropi so primernejše nižje vrednosti GCR in širši razmik med vrstami. Ekonomska upravičenost je višja za pridelke, ki imajo radi senco, kot so listnata zelenjava, pri čemer južna Evropa ponuja večje finančne donose zaradi višjih sončnih donosov in pokritosti. Študija poudarja agrivoltaiko kot trajnostno rešitev za zaščito pridelkov v južni Evropi.