Zemljevid geografske razporeditve haplotipov CaLsol v Evropi

‘Candidatus Liberibacter solanacearum’ (Lso) je bil odkrit na več pomembnih gojenih rastlinah iz družine Solanaceae (krompir, paradižnik, paprika in tobak) v Ameriki in na Novi Zelandiji ter iz družine Apiaceae (korenje, zelena, peteršilj in pastinak) v Evropi. Filogenetska analiza, ki je uporabila kombinacijo zaporedij genov 16S rRNA, medgenega razmika (ISR) 16S-23S rRNA in 50S ribosomskega proteina, je pokazala, da so bile bakterije Lso, najdene v različnih geografskih regijah, raznolike in jih je bilo mogoče razvrstiti v pet ločenih kladov: haplotip A, B, C, D ali E (Nelson et al., 2011; Teresani et al., 2014). Haplotipa Lso A in B, povezana z boleznijo zebra chip pri krompirju (Secor et al., 2009) in prenašana s psilido Bactericera cockerelli, se v Evropi ne pojavljata. Haplotip Lso C (LsoC) povezan z boleznijo porumenelosti korenja v severni Evropi, kjer ga prenaša psilida korenja, Trioza apicalis, kar povzroča hude izgube pridelka korenja zaradi sočasnih učinkov bakterijskih okužb in poškodb zaradi hranjenja psilid (Munyaneza et al., 2010; Munyaneza et al., 2011; Nissinen et al., 2014). Poročali so tudi, da LsoC okužuje korenje na Švedskem, Norveškem in v Nemčiji (Munyaneza et al., 2010, Munyaneza et al., 2012a; Munyaneza et al., 2012b). V južni Evropi so poročali, da haplotipi Lso D in E (LsoD oziroma LsoE) okužujejo korenje, zeleno, pastinak in peteršilj ter se prenašajo s psilido Bactericera trigonica (Alfaro-Fernandez et al., 2012; Nelson et al., 2013; Teresani et al., 2014; Alfaro-Fernandez et al., 2017; Antolinez et al., 2017). Čeprav je bil Lso odkrit v Franciji, je treba še vedno določiti značilnosti haplotipov in njihovo razširjenost. Zato je bil glavni cilj te študije, razvite v okviru naloge 3b projekta, izboljšati znanje o razširjenosti haplotipov Lso v Evropi.