Analiza primernosti metod LCIA za spodbujanje najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje izgub in odpadkov hrane z vidika okoljske trajnosti

Vrednostna veriga hrane povzroča znatne pritiske na okolje in vire. 14 % vse hrane, proizvedene v EU, se izgubi ali zavrže v dobavni verigi (FAO, 2019), 19 % pa se zavrže v fazi porabe (UNEP, 2024). Zato je za reševanje problema izgube in zapravljanja hrane (FLW) ključnega pomena, da se kmetijsko-živilski sistem naredi trajnosten. Uporaba pristopa življenjskega cikla za merjenje in ocenjevanje vplivov, ki jih ustvarjajo ukrepi za preprečevanje FLW, je ključna za doseganje tega prehoda. Ta članek ponuja podrobno študijo kartiranja projektov EU, ki so se v preteklosti ukvarjali z vprašanjem preprečevanja FLW, in zbira metode LCIA, ki so bile uporabljene za izvedbo njihovih okoljskih ocen. Za oceno primernosti identificiranih metod LCIA za odkrivanje najugodnejših ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje izgub in odpadkov hrane (FLWPR) z vidika okoljske trajnosti sta določeni dve bistveni zahtevi. Rezultati kažejo, da je metoda Environmental Footprint v3.0 (EFv3.0) tista metoda LCIA, ki bolje izpolnjuje te zahteve. Da bi pojasnili njeno primernost, ta članek uporablja metodo EF v3.0 za izvedbo primerjalne LCA dveh konkretnih hipotetičnih ukrepov FLWPR v zvezi z vrednostno verigo svežih paradižnikov. Poleg tega ta študija poudarja prednosti te metode LCIA in raziskuje poti za premostitev morebitnih pomanjkljivosti. Rezultati te študije predstavljajo akademski preboj na področju FLWPR, saj obravnavajo zahteve za usmerjanje izbire metode, ki izboljša primerljivost med ukrepi FLWPR in zagotavlja znanstveno utemeljena orodja, ki lahko pomagajo nosilcem odločitev pri iskanju poti k bolj trajnostnemu kmetijsko-živilskemu sistemu.