Drugi sklop priporočil za prihodnje raziskovalne programe

V okviru procesa SHERPA so bile ugotovljene vrzeli v sedanjem znanju ter opredeljene prednostne naloge za prihodnje raziskave v zvezi s temami, obravnavanimi v 2., 3. in 4. krogu projekta SHERPA. Te vrzeli odražajo stališča večstranskih platform SHERPA (MAP) in raziskovalne skupine SHERPA glede pomanjkljivosti v sedanji bazi dokazov na splošno ali v zvezi z njihovimi področji odgovornosti. Spletni iskalnik SHERPA je omogočil identifikacijo informacij iz raziskovalnih projektov EU (predvsem Obzorje 2020), ki dopolnjujejo priporočila v raziskovalnih agendah, razvitih iz platform MAP SHERPA. Razviti so bili šest področij raziskovalnih agend, ki obsegajo teme, o katerih so razpravljale MAP, pri čemer sta bili združeni dve, povezani s podnebnimi spremembami, in sicer „Podnebne spremembe in okoljska trajnost“ ter „Podnebne spremembe in raba zemljišč“, ter posodobljena ena agenda iz prvega sklopa priporočil. Šest raziskovalnih agend je: • Podnebne spremembe, okoljska trajnost in raba zemljišč; • Spremembe v proizvodnji in diverzifikacija podeželskega gospodarstva; • Krepitev vloge podeželskih območij v procesih upravljanja na več ravneh; • Trajnostne in odporne vrednostne verige; • Socialna dimenzija podeželskih območij; • Opazovanje, merjenje in spremljanje. Raziskovalne potrebe, opredeljene v agendah, so bile usklajene s prednostnimi nalogami EU, ki se odražajo v strateških usmeritvah programa Obzorje Evropa, predlaganih ali odobrenih evropskih partnerstvih, skupini za napovedovanje SCAR-AKIS ter stebrih dolgoročne vizije EU za podeželje. Rezultati kažejo, da se vsaka agenda prekriva z več prednostnimi nalogami, opredeljenimi v teh strateških dokumentih. Obseg in narava vsebine agende pod naslovom Podnebne spremembe, okoljska trajnost in raba zemljišč se ujema z največjim številom strateških prednostnih nalog (15 od 19 pregledanih). Nekatere vrzeli v znanju bodo odražale specifično članstvo v MAP ali geografijo MAP, dostop do informacij ter perspektive glede vrst znanja (npr. znanstveni dokazi, praktično znanje) in institucionalno dostopnost podatkov ali orodij. Sčasoma se lahko pričakuje, da bodo nekatere vrzeli v znanju zapolnjene z nedavno financiranimi projekti, kar bo pospešilo te raziskovalne agende. Vendar pa identifikacija vrzeli v znanju in potreb po raziskavah od spodaj navzgor ponazarja, kako lahko pristop vmesnikov med znanostjo, družbo in politiko prispeva k procesu razvoja raziskav za javno dobro. To je tesno usklajeno z enim od ciljev programa Obzorje Evropa – Evropska partnerstva – ki spodbuja „družbene, ekološke in gospodarske preobrazbe z vključevanjem, sodelovanjem in doseganjem soglasja med državljani in strokovnjaki glede načrtov in prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij“. Uporaba vmesnikov med znanostjo, družbo in politiko s strani SHERPA je akterjem na lokalni in ravni EU omogočila, da izrazijo svoja mnenja o potrebah po raziskavah in politiki. Proces soustvarjanja je sam po sebi prispeval k uresničevanju dolgoročne vizije EU za podeželje prek gradnika „Ustvarjanje močnejšega ekosistema inovacij“ v njenem stebru „Močnejša podeželja“.