Načela oblikovanja sistemov medkulturne pridelave za učinkovito rabo virov

Sistemi medkulturne pridelave izboljšujejo učinkovitost izkoriščanja virov z izbiro dopolnjujočih se vrst, pri čemer se osredotočajo na izkoriščanje svetlobe, dušika in vode. Načela vključujejo usklajevanje rastnih ciklov, optimizacijo vzorcev setve (enojni ali dvojni prehodi, izmenične vrste) ter prilagajanje gostote posevkov – pšenica na 50–75 % ravni monokulture, stročnice za vezavo dušika ali pridelavo zrnja. Priporočila dajejo prednost sortam pšenice, odpornih proti poleganju in z visoko vsebnostjo beljakovin, ter robustnim stročnicam, kot sta grah ali bob. Uporaba gnojil je zmanjšana na minimum, da se uravnoteži konkurenca. Cilji vključujejo izboljšano stabilnost pridelka, zatiranje plevela, samozadostnost z dušikom in letne dvojne pridelovalne cikle. Praktični primeri vključujejo dodatne medkulturne posevke trde pšenice in graha ter nadomestne medkulturne posevke trde pšenice in boba.